Življenje ljudi v obdobju izolacije bi lahko primerjali z življenjem na jadrnici v razburkanem morju. Takrat na plano pridejo vsa naša nesoglasja, razlike v razmišljanju, prioritetah, različni vrednostni sistemi … In manjši kot je naš skupni prostor, težje se soočamo s temi razlikami. Zato so dnevi izolacije predvsem psihično naporni in od nas zahtevajo precej več aktivnosti, organiziranosti in sprejemanja lastne odgovornosti.

Pomembno je, da se aktivno usmerimo k reševanju težav, si naredimo načrt, postavimo cilje in prevzamemo notranji lokus kontrole, kar pomeni, da se zavedamo, da sami postavljamo pogoje in vplivamo na svoje življenje.

Ta situacija je še toliko težja za ljudi, ki imajo vzpostavljen pretežno zunanji lokus kontrole, ki verjamejo, da drugi usmerjajo njihova življenja, da sami nimajo veliko vpliva. Zato  težje najdejo motivacijo za delo in se izgubijo v novi situaciji, hitreje jih prevzame panika in nasedajo raznim teorijam zarote, ki potrjujejo njihova prepričanja, kako drugi vplivajo na naša življenja in sami ne moremo spremeniti ničesar. Ti ljudje so redko sposobni samodiscipline, niso zmožni odložiti svojih potreb, zaradi nalog, ki so pred njimi, niso dovolj vztrajni, ne znajo se samomotivirati, tudi motivaciji drugih se težje prepustijo.

Zunanji lokus kontrole nas tudi razbremeni prevzemanja odgovornosti za lastna dejanja, za dogajanje okoli nas, zato je tako mamljiv in ga težko premagamo.

Ta stresna situacija, ki jo obdobje izolacije vsekakor predstavlja, pa lahko predstavlja za nas tudi izziv, priložnost, da svoje doživljanje in odnos do sveta in sebe spremenimo.

Lahko se obnašamo kot Kalimero, smo negativno usmerjeni do vsega in samo »jamramo« – kar nas bo vedno bolj potiskalo v globino depresivnega razpoloženja in panike.

Lahko pa se zavestno potrudimo in skušamo v vsej situaciji najti tudi kaj dobrega, pozitivnega in preusmerimo svojo pozornost na te stvari. Lahko smo aktivni in vsak dan naredimo kaj dobrega, da se bomo počutili bolj koristne, bolj pomembne, s čimer bomo krepili tudi lastno samozavest. S tem bomo vedno bolj prevzemali odgovornost za svoje življenje in se posledično tudi počutili vedno bolje.

Kako to narediti v osami in socialni izolaciji, kjer imamo pomanjkanje stikov z drugimi (komunikacija le preko spleta, ni pa očesnega stika, dotikov, telesne govorice …), smo omejeni z gibanjem, poleg tega pa še soočeni z zunanjo grožnjo okužbe, kar med ljudmi (poleg ali pa prav zaradi panike) spodbuja tudi vedno večjo nestrpnost in agresivnost, je še poseben izziv. Vse to vpliva tudi na pogostejše družinske konflikte, upad motivacije, apatijo, anksioznost, povečanje depresivnega razpoloženja …

Dvojno obremenjeni smo starši, ki delamo od doma, poleg svojega dela pa sedaj za svoje otroke prevzemamo še del vlog, ki so jih prej imeli učitelji, trenerji, vzgojitelji …

Lahko se prepustimo in tonemo ali pa se odločimo za aktivni pristop. Odločitev je naša.

SMERNICE AKTIVNEGA REŠEVANJA TEŽAV:

·         Postavimo si urnik aktivnosti (naj bo čim bolj podoben urniku vsakdanjega življenja, a prilagojen trenutnim razmeram).

·         Z izpolnjevanjem nalog, z aktivnostjo in delom poskrbimo za dvig svoje samopodobe (vsak dan si osmislimo z neko aktivnostjo).

·         Držimo se rutine in ritualov vsakdanjega življenja (dajejo nam občutek varnosti).

·         Skrbimo za urejenost (sebe, okolja – npr. ne bodimo ves dan v pižami) in bodimo organizirani, disciplinirani (opravimo vsak dan naloge, ki smo si jih zadali).

·         Kadar se čutimo napete, pojdimo na svež zrak (na sprehod v gozd, na poti, kjer je manjša možnost gneče, sonce izboljša razpoloženje).

·         V svojem urniku načrtujmo tudi aktivnosti, ki nas sproščajo (lahko so igre, lahko telovadba – preko spleta najdemo veliko vaj, ki jih lahko opravljamo tudi v domači dnevni sobi).

·         Izogibajmo se komunikaciji z negativnimi ljudmi, prepirom, nesmiselnim argumentacijam, ki vodijo v prepir (če je potrebno lahko napišemo tudi družinska pravila komuniciranja).

·         Omejimo čas na spletu s prebiranjem slabih novic, gledanje TV, igranje videoiger (vse to lahko vodi v odvisnost).

·         Čim več komunicirajte s prijatelji preko sodobnih medijev, uporabite video klice.

·         Obdajte se s pozitivnimi ljudmi, vzdržujte pozitivno razpoloženje.

·         Ne pozabite na humor!

(deloma povzeto po predavanju M. Tušaka)

Pripravila:
Gabrijela Fidler,
univ.dipl.psih.