Ogled gledališke predstave Skopuh

Dijake 2. ET, 2. TM, 2. TRA, 2. TRB; 3. ET, 3. TM, 3. TRA, 3. TRB in 1. PTI obveščamo, da bodo v okviru interesnih dejavnosti v torek, 23. 12. 2025, kulturni dan preživeli v Ljubljani. Ob 11.00 uri si bodo v Drami Ljubljana ogledali Molierovo komedijo Skopuh. Po ogledu (predvidoma 14.00) bodo imeli v centru Ljubljane prosto za kosilo, po dogovoru z razredniki pa bodo sledile še dejavnosti po izboru (15.00 -16.00) in potem povratek v Velenje predvidoma ob 16.30.

Odhod iz Velenja bo ob 8.30 z glavne avtobusne postaje v Velenju.

Cena dejavnosti je 23 evrov. Dijaki bodo znesek poravnali preko položnice, ki jo bodo prejeli po pošti januarja.

Dijake opozarjamo, da se morajo na lunch pakete prijaviti sami, in sicer en delovni dan prej, 22. 12. 2025,  do 10.00 ure. Lunch paketi bodo dostavljeni na avtobusno postajo pred odhodom.

Razredniki morajo v tajništvo šole oddati seznam dijakov, na katerem označijo dijake, ki se dejavnosti iz upravičenih razlogov ne bodo udeležili, najkasneje en dan pred izvedbo dejavnosti do 10. ure. Morebitne odsotnosti dijakov zaradi bolezni bomo sprejemali v tajništvu šole še na dan odhoda do 8.00 ure, kasnejših odpovedi ne bomo upoštevali za vračilo denarja.

Razpored oddelkov in seznam spremljevalcev:

RAZREDŠTEVILO dijakovSpremljevalci
2. TRA
2. TRB
17
22
Marjetka Herodež
Sašo Gnilšek, Polonca Kunstelj
2. TM
3. ET
28
21
Tea Selič, Mojca Ošep 
Branko Dvoršak
2. ET24Nada Pirnat, Biserka Ledinšek
3. TRA
3. TRB
23
25
Ana Cerar, Nataša Meh Peer
Alenka Meža
3. TM14Bojana Vrbnjak
1.PTI15Tanja Koželnik

Natančen razpored oddelkov po avtobusih bo objavljen naknadno.

Moliere: Skopuh

Režiser: Slobodan Unkovski; dramaturginja: Diana Koloini

Igralska zasedba: Bojan Emeršič, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Domen Novak, Saša Pavlin Stosić, Matija Rozman, Maja Sever, Vojko Zidar, Uroš Furst, Valter Dragan

Skopuh je star lik. Molière ga je prevzel od rimskega Plauta in zgodbo izoblikoval v klasično delo, ki deluje kot paradigmatična uprizoritev skoposti in lahko ustreza vsakemu času. Skopost – ki je v času med Plautom in Molièrom postala tudi eden izmed sedmih smrtnih grehov, kar kaže, kako pomembno mesto ima med človeškimi napakami – se seveda pojavlja tudi z drugačnimi liki in zgodbami. Še posebej so se skopuhi namnožili v času realizma, ki je tudi čas vzpona kapitalizma in akumulacije kapitala. Čeprav naj bi kapital prvenstveno služil razvoju industrijske proizvodnje, se liki čudakov, ki denar tlačijo na kup, samo da bi ga imeli, in ga množijo s tem, da ga posojajo za visoke obresti, kot vztrajne sence vlečejo ob likih, ki služijo »napredku«; pogosto si poleg bogastva prislužijo tudi velik vpliv in moč.

Pozneje so kopičenje denarja in moči, ki jo denar zagotavlja, pohlep in dosleden egoizem dobili nove podobe in logiko – in tudi nove razsežnosti. Odkar so se njihovi protagonisti dvignili iz sence in vstopili na borzo, so pogosto celo fascinantni. Zdi se skoraj, da skoposti v klasični obliki, ki je predmet komedije, take, ki zahteva tudi odrekanje trošenju in življenjskim užitkom, malodane ni več. Odrekati velja le še drugim, delavcem, še raje tistim, ki iščejo delo v novem kraju, državi … pa seveda skupnosti in javnemu interesu. A vendar: če se denar kopiči predvsem na skritih računih v davčnih oazah in ga lastniki nadzorujejo ter se nad njim naslajajo s spremljanjem indeksov, to le ni tako zelo drugače kot pri Harpagonovi zakopani skrinjici s cekini …

Diana Koloini

Organizatorica dejavnosti:
Bojana Vrbnjak

Deli: