Po treh letih sistematičnega izvajanja projekta KATARINA na Elektro in računalniški šoli lahko prvič celovito ocenimo učinke z vidika dijakov. Projekt, ki poteka v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je postopno vzpostavil vertikalni model razvoja temeljnih znanj računalništva in informatike (RIN):

· 1. letnik – Algoritmi in programiranje

· 2. letnik – Omrežja in internet

· 3. letnik – Podatki in analiza

V nadaljevanju predstavljamo analizo učinkov skozi prizmo učenčeve izkušnje, kompetenčnega razvoja in zaznane vrednosti znanja.

Izkušnje dijakov

1. letnik: Od uporabnika do razumevanja kode

V prvem letniku dijaki preidejo iz vloge pasivnega uporabnika tehnologije v aktivnega ustvarjalca. Ključne spremembe, zaznane v refleksijah dijakov:

· boljše razumevanje logike delovanja programov,

· razvoj strukturiranega razmišljanja,

· večja vztrajnost pri reševanju problemov,

· povečana samozavest pri tehničnih izzivih.

Posebej izrazit je premik v načinu razmišljanja: dijaki poročajo, da so začeli probleme razčlenjevati na manjše korake, iskati vzroke napak in sistematično preverjati rešitve.

2. letnik: Razumevanje digitalnega okolja

V drugem letniku se perspektiva razširi – od posameznega programa do celotne digitalne infrastrukture.

Dijaki izpostavljajo:

· boljše razumevanje delovanja interneta,

· večjo ozaveščenost o kibernetski varnosti,

· razumevanje pojmov, kot so IP-naslavljanje, šifriranje in omrežni protokoli,

· sposobnost osnovne konfiguracije domačega omrežja.

Z vidika dijakov je pomembno predvsem to, da internet ni več »črna škatla«. Razumejo, kako podatki potujejo, kako so zaščiteni in kje so potencialne ranljivosti.

3. letnik: Kritično razumevanje podatkov in algoritmov

V tretjem letniku dijaki vstopijo na področje podatkovne analize in osnov umetne inteligence. Tu je zaznan največji preskok v abstraktnem razmišljanju.

Iz refleksij izhaja, da dijaki:

· razumejo razliko med podatkom in informacijo,

· prepoznajo principe priporočilnih sistemov (npr. kako sistemi napovedujejo interese uporabnika),

· razumejo osnovno logiko odločitvenih dreves in algoritmov najbližjih sosedov,

· znajo interpretirati rezultate modelov in oceniti njihovo omejenost.

Pomemben učinek je razvoj kritične distance: dijaki začnejo postavljati vprašanja o vplivu algoritmov na družbo, pristranskosti podatkov in odgovornosti pri uporabi modelov.

Kompetenčni razvoj skozi tri leta

Analiza kaže kumulativni učinek projekta na treh ravneh:

1. Kognitivna raven

1. razvoj algoritmičnega in sistemskega razmišljanja,

2. večja sposobnost abstrakcije,

3. boljša analiza kompleksnih problemov.

2. Tehnična raven

1. razumevanje programskih struktur,

2. poznavanje omrežnih konceptov,

3. osnovno razumevanje podatkovnih modelov in strojnega učenja.

3. Metakognitivna raven

1. sposobnost refleksije lastnega učenja,

2. večja samozavest pri soočanju z novimi tehnologijami,

3. zavedanje pomena varne in odgovorne digitalne rabe.

Kaj projekt pomeni dijakom?

Iz vidika dijakov projekt KATARINA pomeni:

· prehod od uporabe tehnologije k razumevanju njenega delovanja;

· povezovanje strokovnih vsebin elektrotehnike in mehatronike z računalniškimi koncepti;

· boljšo pripravo na nadaljnje izobraževanje ali trg dela;

· občutek kompetentnosti v digitalnem okolju.

Posebej pomembno je, da znanje ni fragmentirano. Dijaki prepoznavajo povezavo med programiranjem, omrežji in analizo podatkov – kar vodi v celostno razumevanje sodobnih digitalnih sistemov.

Sklepna ugotovitev

Po treh letih izvajanja lahko z vidika dijakov ugotovimo, da projekt KATARINA uspešno:

· krepi temeljna znanja računalništva in informatike,

· razvija sistemsko razumevanje digitalnega sveta,

· spodbuja kritično in odgovorno rabo tehnologije,

· povečuje motivacijo za tehniške in inženirske poklice.

Projekt tako ne predstavlja zgolj dodatnih vsebin, temveč strukturiran razvoj kompetenc, ki dijakom omogoča aktivno, samozavestno in odgovorno vlogo v digitalni družbi.